Odgovorno s hrano

ZAKLJUČENA REGIJSKA IZOBRAŽEVANJA PROJEKTA ŠOLSKI VRT V OKVIRU SHEME ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE

Dodano: 2017-08-08 09:18:16
6. junija 2017 - Na izbranih osmih šolah so bile izvedene delavnice usposabljanja na temo postavitve vrta in pridelave zelenjave in sadja v vrtu.

Projekt Šolski vrt v okviru Sheme šolskega sadja in zelenjave poteka že tretje leto. V letošnjem šolskem letu, je bil kot izvajalec projekta izbran Program Ekošola. Cilj projekta je vzpostavitev in vzdrževanje šolskega vrta kot učnega orodja v vzgojno-izobraževalnem procesu v osnovnih šolah, ki so vključene v Shemo šolskega sadja in zelenjave.

V okviru projekta je bilo izvedenih osem regijskih izobraževanj (OŠ Šentvid, OŠ Franceta Prešerna Maribor, OŠ Vransko-Tabor, OŠ Vodice, OŠ Toneta Šraja Aljoše, OŠ Srečka Kosovela Sežana, OŠ Ob Rinži, OŠ Grad) za 60 prijavljenih ustanov. Šole so pred regijskim izobraževanjem prejele orodje, visoke grede, material in semena/sadike za vrt. Vsako regijsko izobraževanje je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.

Udeleženci izobraževanj so se s šolskim vrtom spoznali prek praktičnih aktivnosti skozi interdisciplinaren pristop. Šolski vrt so obravnavali kot okolje za pridobivanje in urjenje znanja, spretnosti in generičnih kompetenc. Udeleženci so si izmenjali izkušnje in predstavili svoj šolski vrt. Beseda je tekla o načrtovanju vrta. Poseben poudarek je bil na vrstah in kakovosti tal, v namen določevanja pH prsti so bili izvedeni tudi različni poskusi. Spregovorili so tudi o gnojenju, izdelavi kompostnikov in razrednih vermikompostnikov. Izmenjali so si izkušnje v zvezi z zaščito rastlin tako pred vremenskimi vplivi kot pred škodljivci in boleznimi. Predstavljeni so bili preprosti sistemi zalivanja rastlin na šolskem vrtu. Podrobneje so si ogledali kolobarjenje na gredi glede na pH tal in potreb različnih rastlin po gnojilih. Predstavila se je setev in sajenje, zanimivi poskusi povezani s kalitvijo, hitri in vmesni posevki, mešani posevki in dobri sosedje na vrtu. Predstavljena je bila tudi zasaditev sadnega vrta, njene značilnosti in potek samega sajenja dreves.

Drugi, praktični del, so izvedle ga. Barbara Lončar Vrhovec iz Semenarne Ljubljana, ga. Majda Veis iz Semenarne Ljubljana in ga. Ana Pogorelec iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mentorji in strokovnjakinje so se odpravili na teren, kjer so si ogledali vrt gostujoče šole, debatirali o svojih vrtovih, možnih izboljšavah in problemih, s katerimi se srečujejo na vrtu. Udeleženci izobraževanja so postavili talni vrt ali visoko gredo in zasadili grmovnice. Strokovnjakinje so mentorjem odgovarjale na vprašanja ter jih vodile pri postavitvi vrtov.

26.6. bo na Ministrstvu za šolstvo, izobraževanje in šport potekalo izobraževanje na temo postavitve in vzdrževanje šolskih vrtov, za vse ustanove, ki so sodelovale pri projektu Šolski vrt v okviru SŠSZ med letom 2014 in 2017.

Bolezni in škodljivci na sadju in zelenjavi ter ukrepi za varstvo rastlin
Vrt kot učilnica z interdisciplinarnim pristopom
Vzdrževanje avtohtonih in udomačenih sort ter razvijanje novih sort
Regijska izobraževanja: dobra praksa, ključne ugotovitve in nasveti

 

NASVETI IZ IZOBRAŽEVANJ:

Vrt naj bo postavljen v smeri sever-jug, saj bodo tako rastline deležne največ sonca.
Najbolj optimalna rast večine rastlin je v rahlo kislih ali rahlo bazičnih tleh (pH 6 in pH 7,5).
V šoli in njeni okolici lahko vedno najdemo kakšno sestavino, ki jo uporabimo za gnojilo.
AKVARIJSKA VODA: Zalivajte rastline z akvarijsko vodo, ki jo odlijete iz akvarija, ko ga čistite. Akvarijska voda je za rastline čudovito gnojilo.
LESNI PEPEL: Pepel vsebuje veliko kalija. Vmešamo ga v substrat, preden sejemo in sadimo. Lahko ga potresemo v setvene brazde ali sadilne jamice. Na kislih tleh nam izboljša tla, saj reagira zelo bazično. Najprimernejši je za kapusnice, korenovke, plodovke, sadno drevje, jagodičevje in trto.
REGRATOV ČAJ: 40 g listov in cvetov regrata prelijemo z 2 l vrele vode. Čaj naj pokrit počiva tako dolgo, da se tekočina ohladi. Čaj nato precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po listih. Regratov čaj pripomore k boljši kakovosti plodov, močnejši rasti in krepitvi rastlin.
"PLEVEL" KOT GNOJILO: Številne rastline, t. i. "pleveli", so bogate z minerali, saj večina lahko črpa hranilne snovi iz globoke plasti zemlje, kar za gojene rastline ne velja. Za pripravo gnojil potrebujete deževnico ali postano vodo, posoda, v kateri gnojilo pripravljate, naj bo plastična ali lesena (ne kovinska). Rastline, ki jih boste uporabili, narežite na manjše kose. Prelijte jih z vodo v razmerju 1 kg rastlin na 10 l vode. Vsak dan premešajte. Tekočina se bo penila in vrela ter imela močan vonj. Gnojilo je primerno za uporabo, ko se neha peniti, redčimo pa ga v razmerju 1 : 10.
Imate težave z mravljami na vrtu? Zasadite meto, navadni vratič in česen.
So si vaše zelje privoščile gosenice metuljev? Naslednje leto k zelju zasadite rožmarin, meto, koper, žajbelj, česen, origano, navadni vratič, timijan ali kamilico.
Zastirka iz hrastovih listov, posušen rožmarin, pelin česen in zdrobljene posušene jajčne lupine, bodo iz vašega vrta pregnali lačne polže. Poskrbite, da polži čez dan ne bodo imeli zavetja in iz okolice vrta odstranite deske, kamenje in najbližje grmovnice.
So vaši plodovi paradižnika in paprike na vršičkih postali gnili? Gniloba konic plodov je posledica pomanjkanja kalcija. Rastlinam lahko dodate posušene, mlete jajčne lupine.
Hitri posevek: Pri sajenju rastlin glavnega pridelka pustite med njimi malo več prostora. Na prostor, ki vam je na voljo, posejte hitri posevek, kot so redkvice, zelena solata in špinača. Dober posevek je sajenje cvetače s solato, brstičnega ohrovta in redkvice, brokolija in repe, ohrovta in mladega korenja, zelja in pese ...
Vmesni posevek: Hitro rastoče rastline posejete potem, ko poberete glavni pridelek. Med hitro rastoče rastline spadajo zelena solata, špinača in redkvica. Lahko pa prostor zasadite tudi z rastlinami, ki tlem dodajo dušik in preprečijo razrast plevela, kot so ogrščica, rdeča detelja ali volčji bob, ki jih pozneje porabite za zeleno gnojenje. Primeri zasaditev vmesnih posevkov so npr. bob-špinača-por, pastinak-solata-laški fižol, zgodnji grah- redkvica-jesenska repa.
Fižol sadimo v jamico, v katero položimo 2-3 semena, 15 cm narazen. Ko skalijo, rastline razredčimo. Lahko pa jih posejemo tudi v prostoru. V tem primeru jih sejemo posamič v tulce toaletnega papirja (tulci kasneje pri saditvi na prosto razpadejo).
Sadnega drevja ne sadimo na južni strani zelenjavnega vrta, ker bodo drevesa s svojimi krošnjami zasenčila posajene vrtnine.
Preprečite napad čebulne muhe! Upoštevajte kolobarjenje in čebule ne sadite na istem mestu kot lani. Poleg čebule posejte ajdo. Ajda bo kalila hitreje kot čebula, zato posevek lahko pokrijete s kopreno, ki bo fizično varovala vašo čebulo pred obiskom muhe. Hitro rastoča ajda bo kopreno privzdignila in preprečila lomljenje čebulnih listov.
Na jagodah bo manj škodljivcev in bolezni, če poleg njih posadite čebulo in por.
Dobra soseda zelja sta paradižnik in zelena, ki zelje varujeta pred zeljno muho in bolhači. Okus zelja pa izboljšamo z zasaditvijo kamilice.
Za boljšo kaljivost in zdravje, poleg korenčka posejte koper.
Poleg kumar posadite baziliko, ki bo odganjala muhe in privabljala žuželke, ki jih oprašujejo.
Poleg solate posejte krebuljico, ki bo solato varovala pred plesnijo in ušmi.
Uši na fižolu boste uspešno odgnali z zasaditvijo dobrega soseda - šetraja.
Je vaš krompir napadel koloradski hrošč? Naslednje leto poleg njega zasadite mrtvo koprivo in hren.
Proti pepelasti plesni lahko po vrtu nasadite drobnjak, uši in polže vam bo odgnal timijan, nematode pa boste odgnali s pomočjo ognjiča in žametovke.

 Gradivo:

 KOLOBARJENJE

NASVETI - TEMPERATURA TAL IN VISOKA GREDA

 

 

 

 

PROJEKTI
Eko kviz

Ekokviz za srednje šole

Eko paket

Hrana ni za tjavendan

Raziskovalci biotske raznovrstnosti

Jaz, ti mi za Slovenijo

Znanje o gozdovih