Odgovorno s hrano

ZAKLJUČEK SKUPNEGA IZOBRAŽEVANJA MENTORJEV ŠOLSKEGA VRTA V OKVIRU SHEME ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE

Dodano: 2017-07-06 07:09:11
26. junija 2017 - Na MIZŠ je bilo izvedeno letošnje prvo skupno izobraževanje mentorjev šolskega vrta v okviru šolskega sadja in zelenjave, ki se ga je udeležilo 126 udeležencev iz 113 šol.

Namen projekta šolski vrt je vzpostavitev in vzdrževanje šolskega vrta kot učnega orodja v vzgojno-izobraževalnem procesu v osnovnih šolah, ki so vključene v SŠSZ. Učenci s šolskim vrtom pridobivajo osnove vrtnarjenja, spoznavajo namen vrtnarjenja ter njegovo širšo vlogo. V okviru projekta je bilo uspešno izvedenih 8 regijskih izobraževanj. 26. junija 2017 so se na skupnem izobraževanju srečali mentorji Šolskih vrtov, ki so sodelovali v projektu v šolskih letih 2014/2015, 2015/2016 in 2016/2017.

Dane Katlinič je predstavil Vrt kot učilnico z interdisciplinarnim pristopom - povezovanjem, od prve do tretje triade. Predstavil je elemente strategije šolskega vrta ter se posebej posvetil tudi aktivacijskemu jedru šolskega vrta, kjer je poudaril sodelovanje med vodjem vrta, vodjem šolske prehrane in koordinatorjem medpredmetnega povezovanja na šoli. S konkretnimi primeri je predstavil, kako na vrtu poučevati na zabaven način. Na koncu je poudaril, da je vrt pravo bogastvo živalskega sveta in spodbudil udeležence izobraževanja k njegovomu raziskovanju in ohranjanju biotske pestrosti.

Darko Vernik, vodja centra SPC Ptuj, je predsatavil kako v Semenarni Ljubljana  poteka vzdrževanje avtohtonih in udomačenih sort ter razvijanje novih sort. Podrobnejša predstavitev te tematike, je bila namenjena ohranjanju slovenske agrobiodiverzitete. Semena, ki se sejejo danes, so rezultat součinkovanja naravnih dejavnikov in vpliva ljudi, temelj prehranske samooskrbe ter s tem tudi prehranske neodvisnosti od tujih držav in multinacionalk. Semena so naš zaklad, naša prihodnost in pomembno je, da ljubezen do avtohtonih in tradicionalnih vrst, začnemo gojiti že pri učencih. Danes smo na svetu izgubili preko 7000 vrst kulturnih rastlin, 75 % hrane pa se proizvaja le iz 12 vrst rastlin in petih vrst živali. V zadnjih 100 letih smo na Zemlji izgubili 75 % agrobiodiverzitete, saj so poljedelci čedalje bolj usmerjajo k hibridnim vrstam, ki omogočajo večji donos, lepši videz ali boljši okus. Slaba stran tega je, da gojimo vedno manj raznolikih sort. Ko izgubljamo raznovrstnost, izgubljamo zdravje in odpornost vrst. Upada število vrst, ki so jih nekoč pridelovali za prehrano (leča, bob, proso, podzemna koleraba ali kavla), za obleko (lan, konoplja) ali iz njih delali različne izdelke (sirek, oljnice idr.). Na SPC Ptuju pridobivajo in skrbijo za semena kar 54 slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort. Stare tradicionalne in avtohtone sorte vrtnin so se skozi obdobje svojega razvoja prilagajale našim podnebnim in življenjskim razmeram in so tako pridobile značilen okus ter okrepile odpornost proti boleznim in škodljivcem. Nekatere slovenske avtohtone sorte so: ptujska rdeča čebula (najbolj znana slovenska avtohtona sorta, ki ima geografsko zaščito pod imenom »Ptujski lük«), ljubljansko rumeno korenje, ljubljanski motovilec, ptujski spomladanski česen … Izpostavil je tudi možnost povezovanja med SPC Ptuj in šolskimi semenskimi knjižnicami.

 

Ana Ogorelec, iz KGZS - Zavod Ljubljana je predstavila bolezni in škodljivci na sadju in zelenjavi ter ukrepi za varstvo rastlin ter primer dobre prakse na OŠ Ob Rinži. Poudarila je, da ima vsaka rastlina ali žival v naravi svojo vlogo. Listne uši poskrbijo, da se rastline ne razrastejo preveč. Za listne uči poskrbi pikapolonica, ki pozneje postana hrana ptici. Če odstranimo eno žival, porušimo naravno ravnotežje, na vrtu pa nastanejo težave. Potruditi se moramo, na vrt privabiti čim več različnih živali, ki nam bodo pomagale pri ekološkem vrtnarjenju. Vsaka žival pa potrebuje tudi bivališče in ustrezne življenjske razmere, ki jih lahko ustvarimo z učeni tudi na naših šolskih vrtovih. Na nobenem vrtu se ne moremo popolnoma izogniti boleznim, zato je pomembno, da se jih naučimo prepoznavati in pravilno ukrepati, ko se pojavijo. Sledil je opis primera dobre prakse OŠ Ob Rinži, kjer imajo šolski vrt v velikosti 6 hektarjev. Pridelano sadje in zelenjavo, predelajo in uporabijo za šolsko kuhinjo. Registrirali so svojo dopolnilno dejavnost, za znanje otrok in uspeh vrta pa skrbi šolska agronomka. 

Z regijskih izobraževanj sta Barbara Lončar Vrhovec in Majda Veis iz Semenarne Ljubljana predstavili dobre prakse, ključne ugotovitve in nasvete. Mentorji posameznih šol, so o svojem vrtu spregovorili tudi sami.

Sledila je okrogla miza, kjer so sodelovali vsi gostujoči predavatelji, ki so se dotaknili zgodovine šolskega vrta, izpostvili način, kako ohranjati zemljo šolskega vrta zdravo, bogato in rodovitno. Predlagali so tudi, kaj saditi, da vrt septembra ob prihodu učencev ne bo prazen in podali nekaj predlogov kako urediti zalivanja med šolskimi počitnicami.

VRT KOT UČINICA Z INTERDISCIPLINARNIM PRISTOPOM S POVEZOVANJEM  
VZDRŽEVANJE AVTOHTONIH IN UDOMAČENIH SORT TER RAZVIJANJE NOVIH SORT
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI NA SADJU IN ZELENJAVI TER UKREPI ZA VARSTVO RASTLIN TER PRIMER DOBRE PRAKSE
REGIJSKA IZOBRAŽEVANJA: DOBRE PRAKSE TER KLJUČNE UGOTOVITVE IN NASVETI

 

 

PROJEKTI
Eko kviz

Ekokviz za srednje šole

Eko paket

Hrana ni za tjavendan

Raziskovalci biotske raznovrstnosti

Jaz, ti mi za Slovenijo

Znanje o gozdovih