20. maj – Svetovni dan čebel

20. maj – Svetovni dan čebel
Slovenci smo čebelarski narod, čebelarjenje pa ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. Zato je pri nas zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni.

Leta 2014 je ravno Slovenija dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Mesec maj je čas bujnega razvoja čebel in narave na severni polobli, na južni polobli pa je to ravno jesenski čas, ko se pobirajo čebelji proizvodi in se začne sezona uporabe medu in medenih izdelkov.

20. maja pa se je rodil tudi Anton Janša (1734 – 1773), slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov za čebele.

ČEBELARSTVO V SLOVENIJI

V Sloveniji ima čebelarstvo dolgo in bogato tradicijo. Več kot 10 000 Slovencev oziroma vsak 200. Slovenec čebelari.

Zato tudi ni nič presenetljivega, da imamo v Radovljici svoj Čebelarski muzej, slovenski čebelarji pa se na lokalni ravni povezujejo v lokalna društva, ki delujejo v okviru Čebelarske zveze Slovenije. Tradicijo čebelarstva pa so slovenski čebelarji nadgradili tudi v čebelarski turizem.

Čebelarstvo v Sloveniji uživa mednarodno priznanje tudi zaradi svojih posebnosti, kot so edinstvene panjske končnice in tradicionalni panji. Večina čebelarjev uporablja t.i. panj AŽ, ki se je razvil pred več kot 100 leti. Sredi 18. stoletja pa so se že pojavili edinstveni pobarvani leseni panji z motivi ljudskega pripovedništva (panjske končnice).

KRANJSKA ČEBELA

Apis mellifera carnica, znana tudi pod imenom kranjska čebela (ali kranjska sivka), je avtohtona slovenska podvrsta čebele, ki slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem občutku za orientacijo. Ker se je sposobna uspešno braniti pred škodljivci in ker je nežna do čebelarjev, je zelo cenjena. Kranjska čebela je simbol trdega dela in praktične modrosti in je druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu, v Sloveniji pa je zaščitena kot avtohtona podvrsta.

PRAZNUJMO SKUPAJ, OSVEŠČAJMO IN NAREDIMO NEKAJ DOBREGA ZA ČEBELE

Svetovni dan čebel je odlična priložnost, ko lahko osveščamo in tudi sami prispevamo k ohranjanju čebel in drugih opraševalcev:

  • Na balkonih, terasah in vrtovih v okrasne namene lahko zasejemo medovite cvetlice.
  • Kupujmo med in ostale čebelje proizvode pri lokalnem čebelarju.
  • Ozaveščajmo otroke in mladostnike o pomenu čebel in izrazimo podporo čebelarjem.
  • Doma na balkonu, terasi ali vrtu postavimo svoje gnezdišče za čebele.
  • Ohranimo stare travnike z večjo pestrostjo rastlin in sejmo na travnike medonosne rastline.
  • Na travnikih kosimo cvetoče rastline šele po njihovem cvetenju.
  • Odstopimo primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel, saj bodo tako imele ustrezno pašo, naše rastline pa bodo oprašene in bodo tako bolj bogato obrodile sadove.

»Čebele so se razvile skupaj s kritosemenkami. Živalski plen, s katerim so se hranile njihove prednice, so zamenjale s pelodom in medičino. Tako se je razvilo eno najzanimivejših zavezništev, sožitje med rastlinami in čebelami. Med bolj opaznimi posledicami tega sožitja je izjemna pestrost cvetov, s katerimi rastline privabljajo čebele, manj opazna in znana pa je pestrost čebel. Po svetu jih je kar okrog 20 tisoč vrst. Čeprav večina živi samotarsko, so naj-bolj znane tiste, ki živijo v skupnostih. Nekatere med njimi pridelujejo med in te so človeka privlačile že od nekdaj; sčasoma se je tudi med čebelami in človekom razvilo nekakšno sožitje. Človek je čebelam priskrbel domovanja, cvetoče rastline, ki jih je gojil, pa so bile bogat vir hrane. V zameno jim je vzel med, a ne toliko, da ne bi mogle preživeti.«

Danilo Bevk, GEA 2013

X