V Vrtcu Črnuče, enoti Gmajna, smo dne 21. 1. 2026 skupaj s starši otrok odpravili na pohod z lučkami. Pohod smo leto prej izvedli prvič in je bil staršem tako všeč, da so izrazili željo, da bi postal tradicionalen. Zato smo se strokovni delavci v enoti Gmajna odločili, da ga izpeljemo tudi v tem šolskem letu.
Otroci so v vrtec prinesli nizke steklene kozarčke (od vložene zelenjave, sadja, marmelad), na katere smo strokovni delavci s pomočjo žice, ki jo je prinesel hišnik, pritrdili držala. Otroci so nato kozarčke okrasili. Vsaka skupina je izbrala svojo tehniko okraševanja, prevladovali pa sta risanje z akrilnimi flomastri in tehnika lepljenja prtičkov ali barvnega prosojnega papirja.
Ker želimo biti čim bolj ekološko naravnani, smo starše poprosili, da lahko namesto čajnih svečk prinesejo LED-lučke. Veliko staršev se je temu povabilu pozitivno odzvalo, ostali pa so si pot razsvetljevali s čajnimi svečkami.
Pred vrtcem smo se začeli zbirati ob 16.15, na pohod pa smo se odpravili ob 16.30. Najmlajši otroci (1–2 leti) so na pohod odšli že ob 16.00 in smo se srečali, ko so se že vračali nazaj proti vrtcu. Starejše skupine so pot nadaljevale proti Sračji dolini, do jelenčkov.
Vzdušje na pohodu je bilo razigrano in prijetno. Starši so se med seboj povezovali že na začetku, pri prižiganju svečk, med potjo pa so se pogovarjali o svojih otrocih, službi, počitnicah, selitvah. Na polovici poti do jelenčkov smo naredili postanek, kjer smo se okrepčali s toplim čajem in ovsenimi piškoti.
Mlajše skupine (2–3-letniki in 3–4-letniki) so se nato vrnile nazaj proti vrtcu, saj so bili otroci že nekoliko utrujeni. Smisel pohoda je namreč, da otroci pot prehodijo sami in nanjo ohranijo lep spomin. Tudi starši so izrazili željo, da otroci sami prehodijo pot nazaj do vrtca. Ob vračanju je bilo že tako temno, da so se videle le še lučke, ki smo jih nosili v rokah.
Tako smo uspešno izpeljali še en pohod z lučkami. Preden smo se razšli, smo si zaželeli lep večer in se odpravili vsak na svoj konec, z lepimi spomini.
Zapisala: vzgojiteljica Marta Šliber
