V okviru projekta Embalaža in jaz – šola brez odpadkov smo septembra med osnovnošolci druge in tretje triade ter srednješolci izvedli raziskavo o njihovem poznavanju ločevanja odpadkov, krožnega gospodarstva, embalaže in kavcijskega sistema. V raziskavi je sodelovalo 3.368 učencev in dijakov.
Vprašanja, na katera so odgovarjali mladi, so dostopna tukaj.
Rezultati ponujajo zanimiv vpogled v navade, znanje in odnos mladih do embalaže ter trajnostnega ravnanja. Pokazali so, da imajo mladi že razvite številne okoljsko odgovorne navade, hkrati pa se na nekaterih področjih še vedno kažejo pomembne vrzeli v konkretnem znanju.
Ločevanje odpadkov je že del vsakdana
Rezultati kažejo, da je ločevanje odpadkov med mladimi in njihovimi družinami že dobro uveljavljeno. 58 % sodelujočih je navedlo, da doma odpadke ločujejo vedno ali skoraj vedno, dodatnih 26 % pa ločuje vsaj nekatere vrste odpadkov.
To pomeni, da se z ločevanjem odpadkov v določeni meri srečuje približno 84 % sodelujočih. Najpogosteje ločujejo papir in karton, biološke odpadke, steklo ter plastično in kovinsko embalažo. Kljub temu rezultati kažejo, da sama navada ločevanja še ne pomeni vedno tudi natančnega znanja o pravilnem ravnanju s posameznimi vrstami odpadkov.
KEMS poznajo, vendar je ne znajo vsi pravilno ločiti
Posebno pozornost smo namenili kartonski embalaži za mleko, sokove in druga tekoča živila – KEMS. Kar 73 % mladih ve, kaj pomeni kratica KEMS, vendar so rezultati pri vprašanju o pravilnem odlaganju precej drugačni. 59 % sodelujočih meni, da KEMS vedno ali večinoma pravilno ločuje, vendar samo 35 % pravilno ve, kam jo je treba odložiti. Skoraj tretjina sodelujočih jo napačno uvršča med papir in karton. Rezultati tako opozarjajo na pomemben razkorak med občutkom, da ravnamo pravilno, in dejanskim znanjem. Prav zato so pri okoljskem izobraževanju pomembna jasna in praktična navodila.
Krožno gospodarstvo ostaja premalo poznano
Raziskava je pokazala tudi, da je pojem krožnega gospodarstva med mladimi še vedno razmeroma slabo poznan. Le 15 % sodelujočih meni, da približno ve, kaj pomeni, medtem ko kar 50 % mladih za izraz še ni slišalo. Zanimivo pa je, da je pravilni opis krožnega gospodarstva med ponujenimi možnostmi prepoznalo 43 % sodelujočih. To kaže, da mladi posamezne trajnostne prakse, kot so ponovna uporaba, popravila, izmenjava in recikliranje, pogosto že poznajo, ne povezujejo pa jih vedno s samim pojmom krožnega gospodarstva.
Okolju prijaznejše izbire – če so tudi dostopne
Mladi pri nakupih embalaži še ne namenjajo veliko pozornosti. Samo 20 % mladih je na embalažo pozornih vedno ali pogosto, medtem ko je 53 % nanjo pozornih redko ali nikoli. Kljub temu rezultati kažejo precejšen potencial za spremembe. Polovica sodelujočih bi med dvema podobnima izdelkoma izbrala tistega z manjšim vplivom na okolje, vendar je za velik del mladih pomembno, da cena ostane primerljiva.
To potrjuje, da okoljska naravnanost obstaja, vendar imajo pri vsakodnevnih odločitvah pomembno vlogo tudi cena, praktičnost in dostopnost.
Skoraj 60 % mladih bi vračalo embalažo
Zanimivi so tudi odgovori o morebitnem kavcijskem sistemu. Če bi ob nakupu izdelka plačali kavcijo in jo ob vračilu prazne embalaže dobili nazaj, bi 59 % sodelujočih embalažo vračalo skoraj vedno oziroma večinoma.
Najpomembnejši dejavniki za sodelovanje bi bili:
- vračilo kavcije,
- hiter in preprost postopek,
- možnost vračila embalaže v trgovini, kjer običajno nakupujejo,
- ter prispevek k zmanjševanju odpadkov in recikliranju.
Rezultati kažejo, da je za spremembo vedenja pomembna kombinacija okoljske ozaveščenosti, praktičnosti in dostopnosti rešitev.
Od raziskave k izobraževanju
Raziskava je nastala v okviru projekta Embalaža in jaz – šola brez odpadkov, katerega namen je ozaveščanje otrok, mladih in strokovnih delavcev o odgovornem ravnanju z embalažo, preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in krožnem gospodarstvu.
V okviru projekta je nastala tudi izobraževalna publikacija »Embalaža in jaz – o krožnem gospodarstvu in embalaži«, ki na razumljiv in praktičen način predstavlja različne vrste embalaže, njihovo sestavo, pravilno ločevanje, možnosti recikliranja ter pomen zmanjševanja količine odpadkov.
Publikacija Embalaža in jaz je dostopna tukaj.
Za vse, ki jih rezultati zanimajo podrobneje, smo pripravili tudi celotno analizo raziskave, ki podrobneje predstavlja vse ključne ugotovitve in interpretacijo odgovorov.
Rezultati raziskave kažejo, da imajo mladi že razvite pomembne okoljske navade in da so pripravljeni sprejemati bolj trajnostne odločitve. Hkrati pa potrebujejo predvsem jasno znanje, konkretne informacije ter preproste in dostopne možnosti za trajnostno ravnanje.
Projekt Embalaža in jaz – šola brez odpadkov je sofinanciran s sredstvi Eko sklada in MOP
»Za mnenja, predstavljena v tej novici, so izključno odgovorni avtorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.«