Teden slovenske hrane bo potekal od ponedeljka, 16. novembra, do nedelje, 22. novembra 2026. Njegov osrednji dogodek bo Tradicionalni slovenski zajtrk v petek, 20. novembra, pod sloganom »Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!«. Na mizi bodo kruh, maslo, med, mleko in jabolko slovenskega izvora.
Teden, ki smo ga prvič obeležili leta 2024, spodbuja izbiro lokalno pridelane hrane, ohranjanje tradicionalnih jedi in podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem. Ob mednarodnem letu kmetic bo letošnji zajtrk posebej izpostavil vlogo žensk v kmetijstvu in pri preskrbi s hrano.
Pomen slovenske lokalno pridelane hrane
Z izbiro lokalno pridelane hrane podpiramo ljudi, ki v našem okolju pridelujejo in pripravljajo hrano, ter prispevamo k večji samooskrbi Slovenije. Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost, da otroci in mladi spoznajo, koliko dela je za vsakim živilom na mizi. Skupaj lahko raziščejo, v katerem sadovnjaku je zraslo jabolko, kdo je pridelal med in kako iz žita nastane kruh. Ko spoznajo pot hrane od kmetije do krožnika, lažje razumejo, zakaj jo je vredno ceniti in z njo ravnati skrbno.
Zakaj je zajtrk pomemben?
Zajtrk nam da energijo za učenje, igro in gibanje. Z rednim zajtrkovanjem otroci in mladi oblikujejo prehranske navade, ki jih lahko ohranijo tudi pozneje. Skupni zajtrk v vrtcu ali šoli pa je priložnost, da v miru sedemo za mizo, poskusimo različna živila in se pogovorimo o tem, od kod prihajajo.
Kaj po zajtrku ostane na krožnikih?
V projektu Hrana ni za tjavendan vas vabimo, da zajtrk povežete z jesenskim izzivom »Od lokalnega zajtrka do praznega koša«. Po obroku z otroki in mladimi poglejte, kaj je ostalo, in se pogovorite o tem, zakaj. Mlajši lahko ostanke zabeležijo z risbami, starejši pa jih stehtajo. Pri naslednjem primerljivem obroku preizkusite en ukrep, denimo manjše začetne porcije z možnostjo dodatka, in preverite, ali je hrane ostalo manj.
Svoje ugotovitve in fotografije dejavnosti do 30. novembra 2026 delite na Padletu. Povezavo do njega najdete v opisu jesenskega izziva.
