Čiščenje šolskega ribnika

Na Biotehniškem centru Naklo imamo šolski ribnik že vse od izgradnje nove šole, od leta 2005. Nanj smo zelo ponosni, saj nam poleg estetskega razloga služi tudi v izobraževalne namene. Tu popisujemo različne rastlinske in živalske vrste, se učimo oblikovanja in vzdrževanja grajenih prvin, opravljamo analizo vode…okrog ribnika imamo zasajene tudi različne rastlinske vrste, ki služijo domovanje različnim vrstam ptic, katere popisujemo tudi v januarskem času.

Ribnik (pogovorno tudi bajer) je kotanja s stoječo vodo. Lahko je naravnega ali umetnega izvora in je običajno manjša od jezera ter večja od mlake. Nekateri ribniki v vrtovih ali parkih so ribniki, ki so načrtno zasnovani kot element krajinske arhitekture za estetski okras pokrajine, medtem ko so običajni namenjeni komercialni vzreji rib. Splošno sprejeta razmejitev med jezerom in ribnikom ne obstaja, zato je poimenovanje »ribnik« pogosto stvar tradicije namesto objektivnih kriterijev (Doživetja narave Artič, 2026). V našem ribniku je približno 30.000 l vode ter ima 2 stopničasti terasi, kamor so položene posode z rastlinjem.

Letošnjo pomlad je napočil čas za čiščenje našega šolskega ribnika. Zahtevnega dela smo se lotili z dijaki prvega letnika naravovarstvenih tehnikov. Dijake smo razdelili v pet skupin. Vsaka skupina je opravljala delo en dan. Veliko dela je bilo že s samimi pripravami. Najprej smo pripravili vse potrebne pripomočke in materiale za delo. Skupaj s hišnikoma smo se lotili dela, pripravili smo večje sodove in kadi ter vanje natočili vodo za prenos rib. Oblekli smo se v ribiško obleko in škornje in preselili ribe. Vse skupaj so tehtale približno 5kg. V ribniku imamo koi krape, zlate ribice ter še koreslje. Sledilo je praznjenje vode in preseljevanje rastlin. V ribniku smo v posodah imeli posajene lokvanje in streluše.

Veliki srčasti listi belega lokvanja (Nymphaea alba) so plavajoči. Čudovit cvet s številnimi snežno belimi venčnimi listi, ki ga krasi še množica rumenih prašnikov, je do 9 cm širok. Lokvanj cveti od junija do septembra, spada v družina lokvanjevk (Nymphaeaceae) in uspeva v stoječih in počasi tekočih vodah. V mehkem dnu vodnih teles skriva svojo debelo koreniko, iz katere proti vodni gladini požene liste in cvetna stebla. Je strupena vodna rastlina nižinskih območij, ki uspeva tu in tam po vsej Sloveniji.  Avtohtono uspeva v Cerkniškem jezeru. Zaradi redkosti in občutljivosti primernih življenjskih prostorov je beli lokvanj v slovenski rdeči seznam ogroženih semenk in praprotnic uvrščen kot ranljiva vrsta (Notranjski park, 2026).

Navadna streluša (Sagittaria sagittifolia) je vodna rastlina, ki najprej požene potopljene trakaste liste, kasneje plavajoče liste kopjaste oblike, iz vode pa navadno štrlijo še puščičasti listi z 1 do 3 cm širokimi in do 10 cm dolgimi priostrenimi listnimi segmenti. Iz vode štrli tudi cvetno steblo s šestštevnimi cvetovi širokimi od 1,5 do 2,5 cm. Zunanji trije cvetni listi so majhni in zelenkasti. Notranji trije so snežno beli in pri dnu vijolični. Zgornji cvetovi so moški, izdajajo jih vijolične prašnice. Iz spodnjih – ženskih cvetov se po oploditvi razvijejo kroglasti plodovi. Cveti v juniju in avgustu, rastlina spada v družino porečnikovk. Uspeva v stoječih in počasi tekočih vodah, vodnih jarkih in bregovih voda. Navadna streluša je  v Sloveniji uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst rastlin, saj uspeva le na nekaj krajih v notranjosti in v vzhodnem delu države (Notranjski park, 2026).

Rastline so bile že zelo močne, razraščene, najprej smo jih izlončili iz veder, jih očistili, dali v svežo vodo, dan kasneje smo jih razmnožili in posadili nazaj v posode. Najprej smo ročno odstranili kamenje, s pomočjo traktorja in cisterne smo izčrpali mulj, sledilo je temeljito čiščenje folije. To delo je bilo najbolj zamudno in težko. Za delo smo potrebovali lopate, samokolnice, mreže za lovljenje rib, vedra, sodove, cisterno in traktor. Po vrnitvi rastlin v ribnik, smo ponovno dotočili vodo, ji dodali bakterijske kulture, ki pospešujejo samočistilno sposobnost vode. Nato smo spremljali kemijske parametre vode, dokler niso bili dovolj ugodni za vrnitev rib.

Viri in literatura:

https://www.artice.si/dozivetja-narave-artic/13.html

https://notranjski-park.si/odkrijte/enciklopedija/rastlinski-svet/lokvanjevke/beli-lokvanj

https://notranjski-park.si/odkrijte/enciklopedija/rastlinski-svet/porecnikovke/navadna-strelusa

 

Zapisali: Urška Kleč in Nataša Kunstelj

X