Gozd je naravni ekosistem (to pomeni, da nastane in obstane brez človekove pomoči), zgrajen iz podrasti (grmičevje), olesenelih rastlin (to so drevesa) in živali.
Tipične drevesne vrste, ki jih pogosto najdemo v gozdu, so:
- bukev
- hrast
- jesen
- kostanj
- breza
- lipa
- javor
- divje sadno drevje (češnja, kostanj, oreh)
- jelka
- tisa
- bor
- smreka
- macesen.
Drevesne vrste delimo na listavce in iglavce. Najpogostejše drevo med listavci v Sloveniji je bukev, najpogostejši iglavec pa smreka.
Med podrast spadajo:
- mah
- jelenov jezik
- bršljan
- jesenski podlesek
- gozdne jagode
- robidnice.
V gozdu poleg rastlin živi tudi ogromno živali, na primer:
Divjad:
- jelen
- košuta
- srnjak
- srna.
Divjad delimo tudi na malo divjad, kot je zajec.
Živali, ki so višje na prehranjevalni lestvici (plenilci ali vsejede živali), so:
- medved
- volk
- šakal
- ris.
Živali v gozdu razvrščamo tudi med glodalce:
- veverica
- jazbec
- polh
- bober.
Poznamo tudi različne vrste gozdov:
- listnati
- iglasti
- mešani.
Gozd je pomemben za našo prihodnost zaradi gospodarstva, ki ga lahko prinesejo veliki gozdovi, kot so turizem, lovstvo, mizarske obrti, podjetništvo in gozdarstvo, ter za naše počutje.
V gozdu se lahko gibljemo (različne športne dejavnosti), pohajamo in se izobražujemo. Gozd nas tudi ščiti pred naravnimi nesrečami, kot so:
- hud veter
- zemeljski plazovi
- erozija
- snežni plazovi.
Gozd nam daje tudi veliko materiala (lesa), ki bi ga morali več uporabljati za stavbno in zunanje pohištvo ter za gradnjo hiš.
S tem bi zmanjšali uporabo umetnih materialov in pomagali naravi.
Kako deluje drevo?
Kako je drevo sestavljeno?
Drevesa so sestavljena iz koreninskega sistema in krošnje, ki ju povezuje olesenelo steblo (deblo).
Koreninski sistem:
Je kot krošnja v zemlji. Iz tal drevo črpa vodo in minerale (potrebne za rast) ter jih po koreninah prenaša do debla. Poleg tega daje drevesu oporo, da ga močni vetrovi ne izruvajo in da ne zdrsne po strmem pobočju. Korenine imajo sposobnost, da razžirajo in razkoljejo kamne in skale v zemlji.
ZANIMIVOST: Drevesa lahko med seboj komunicirajo preko hif, ki delujejo kot nekakšni »telefonski kabli«.
Deblo:
Je zelo pomembno, saj daje oporo drevesu in ga dvigne nad grmičevje, kjer je več sončne svetlobe, ki je nujna za rast. Deblo omogoča tudi pretakanje hranilnih snovi po drevesu (navzgor in navzdol). Okoli debla se nahaja lubje, ki ščiti drevo pred insekti in zunanjimi vplivi ter preprečuje izhlapevanje vode in sokov.
ZANIMIVOST: Drevesa rastejo navzven (debelijo se), saj se novi sloji lesa tvorijo pod lubjem.
Krošnja:
Je razvejan del drevesa. S pomočjo fotosinteze v listih predela črpane snovi v hrano za drevo, ki se nato razporedi po celotnem drevesu tja, kjer je najbolj potrebna. Jeseni si drevo ustvari zaloge za pomlad, da lahko zacveti, začne tvoriti plodove in se pripravi na morebitno sušo ter zimo.
Pripravil: Ruben Eržen, dijak, član skupine za gozdove projekta LEAF v Dijaškem domu Nova Gorica
