Krožno gospodarstvo v praksi

Dijaki 1. F razreda smo pri uri geografije 9. februarja 2026 doživeli nekoliko drugačen, a izjemno poučen dan. Ker na Gimnaziji Ledina sodelujemo v veliko projektih programa Ekošola smo si prislužili posebnio delavnico – obiskale so nas predstavnice programa Ekošola, podjetja AquafilSLO in organizacije Healthy Seas, ki so nam na zanimiv in nazoren način predstavile, kako krožno gospodarstvo deluje v praksi.

Najprej smo spoznali, kaj sploh pomeni krožno gospodarstvo. Gre za način razmišljanja, pri katerem izdelkov po uporabi ne zavržemo, temveč jih ponovno uporabimo, popravimo ali recikliramo. S tem zmanjšujemo količino odpadkov, varujemo naravne vire in prispevamo k bolj zdravemu okolju.

Predstavnica podjetja Aquafil nam je razložila, kako v njihovem podjetju iz odpadnih ribiških mrež, starih preprog in drugih najlonskih materialov ustvarjajo nova vlakna. Iz te nato nastajajo oblačila in drugi uporabni izdelki. Njihov primer nam je jasno pokazal, da odpadki niso nujno konec življenjske poti izdelka, temveč lahko postanejo dragocena surovina.

Organizacija Healthy Seas pa se osredotoča na čiščenje morij. Njihovi potapljači iz morskega dna odstranjujejo zapuščene ribiške mreže in druge odpadke, ki ogrožajo morsko življenje. Zbrani materiali se nato reciklirajo in ponovno uporabijo v podjetju Aquafil, kar povezuje varovanje narave s trajnostno proizvodnjo.

V programu Ekošola so nas spodbudili k razmisleku, kako lahko tudi sami prispevamo k bolj odgovornemu odnosu do okolja. Predstavili so nam različne dejavnosti, s katerimi lahko v šoli in doma zmanjšamo količino odpadkov, varčujemo z energijo ter aktivno skrbimo za naravo.

Po predstavitvah smo se razdelili v skupine in oblikovali lastne ideje za projekte ali izdelke, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Razmišljali smo, kako bi lahko odpadne materiale ponovno uporabili ali iz njih ustvarili nekaj novega in uporabnega. Vsaka skupina je svojo idejo predstavila razredu, nastalo pa je veliko zanimivih, izvirnih in ustvarjalnih predlogov.

Na delavnici so predstavili tudi projekt Erasmus+ Greenovate 2.0, ki spodbuja vključevanje mladih v Evropski zeleni dogovor. Ura je bila zelo poučna in navdihujoča, saj smo spoznali, da lahko tudi z majhnimi dejanji pomembno prispevamo k varovanju okolja. Takšne delavnice nam pomagajo razumeti, kako dragoceni so naravni viri in kako lahko vsak izmed nas postane del rešitve za bolj trajnostno prihodnost našega planeta.

Zala Pervinšek in Iva Kampuš, 1. F

X