Namen prispevka je, da otrok spozna, da z nakupom lokalno pridelane hrane (kot takšna se šteje vsa hrana, pridelana v Sloveniji) prispevamo k večji konkurenčnosti lokalnih pridelovalcev in s tem k trajnostnemu razvoju.
Pomembni so tudi okoljski vidiki. Pri prevozu lokalno pridelane hrane do trgovin se ustvari bistveno manj toplogrednih plinov, kot če je hrana do našega krožnika prepotovala več tisoč kilometrov. Če pa je ta hrana poleg tega še iz ekološke pridelave, se stopnja ogljikovih izpustov v primerjavi s hrano, pridelano na konvencionalen način, zmanjša še za 2- do 4-krat. V našem vrtcu zato dajemo velik poudarek lokalno pridelani in zdravi prehrani s ciljem, da si otroci pridobijo zdrave prehranjevalne navade in ozavestijo pomen ekološke pridelave ter skrb za ohranjanje okolja.
- Destree, A., 2016. Jedilnik za spremembo: Zakaj je odgovorno prehranjevanje tako pomembno. Praga: Glopolis
- Miloševič, K., 2016. Prehranjevalne navade predšolskih otrok. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
- Perović, N., 2008. Pregled raziskav, ki obravnavajo problem prekomerne telesne teže na področju Slovenije. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
- Planinšec, J., Fošnarič, S. in Pišot, R., 2006. Prevalenca čezmerne teže in debelosti med otroki v severovzhodni Sloveniji. Zdravstveno varstvo, 45, 140–149.
- si, 2015. Nacionalni portal o hrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Dostopno na: https://www.prehrana.si/moja-prehrana/predsolski-otroci [24. 3. 2020].
- Seher Zupančič, M., 2006. Prehranjevalne navade in razvade slovenskih otrok. Vzgojiteljica, 1, 26–27.
Dejstvo je, da imamo vzgojitelji moč vplivati na otrokov odnos do gibanja in narave, zato je prav, da izkoristimo vsako priložnost, ki nam je dana, da otroke pospremimo na prosto in jim omogočimo, da naravo raziskujejo, se zlijejo z njo in se v njej pomirijo.
PROBLEM
V predšolskem obdobju se pogosto srečujemo z naklonjenostjo otrok do sladkega in z zavračanjem »zdrave« hrane, ki je primerna za njihov razvoj. Prepogosto uživanje živil z visokim deležem sladkorja ni priporočljivo, saj vpliva na slabšo oskrbo s pomembnimi hranilnimi snovmi in povečuje tveganje za razvoj debelosti in diabetesa. Poleg tega pa sladkarije in sadni sokovi negativno vplivajo na zdravje zob. Večji obroki in močno predelana hrana naj bi bili glavni vzroki za skrb zbujajoče naraščanje števila pretežkih ali predebelih ljudi po vsem svetu.
Predelana hrana ne povzroča samo zdravstvenih težav, ampak je tudi problematična za okolje. Peka, cvrtje, sušenje, zamrzovanje – vse to so postopki, pri katerih se porabi veliko energije. Predelana hrana je tako veliko bolj obremenilna za naravne vire kot nepredelana, npr. zelenjava, sadje, jajca itd. Druga skupna značilnost predelanih živil je, da najverjetneje skoraj vsa vsebujejo palmovo olje (Destree, 2016, str. 19).
Priprava »zdrave« prehrane v vrtcu
V vrtcu se trudimo, da otrokom preko različnih dejavnosti približamo »zdravo« in ekološko pridelano hrano. V vseh enotah vrtca imamo zeliščne vrtove, kjer so otroci aktivni vse leto, tako pri sajenju različnih zelišč kot pri pobiranju in sušenju. Zelišča uporabljamo kot darila za poslovne partnerje, starše in stare starše ali druge obiskovalce vrtca.
Z različnimi dejavnostmi ustvarjamo spodbudno učno okolje za predšolskega otroka. Eden od teh načinov je sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki. V vrtcu nas je obiskala zeliščarka, ki je otrokom na primeren način predstavila sveža in sušena zelišča, njihovo uporabo in zdravilno moč. Otroci so si pripravili namaz iz svežih zelišč in napitek iz posušenih. Medtem ko si otroci oblikujejo zdrave prehranjevalne navade, razvijajo tudi družabnost, povezano s prehranjevanjem. Vsako leto imamo tudi tradicionalno trgatev grozdja, na katero povabimo različne goste, med drugim prebivalce Doma starejših občanov Gornja Radgona. S tem združujemo medgeneracijsko sodelovanje. Grozdje, ki ga poberemo, predelamo v sok in marmelado, ki smo ju poimenovali Jurko sok in Jurmelada.
