Učenci so se seznanili z biodinamiko, Rudolfom Steinerjem in Marijo Thun. Sami so aktivno sodelovali in tako uredili kar nekaj lepih zelenih prostorov.
Po dolgi mrzli zimi smo vsi težko čakali na spomladansko prebujenje in otoplitev, da izvedemo naravoslovni dan za sedmošolce. Proti koncu aprila, smo v sodelovanju z društvom Ajda, uspeli izvesti uspešen naravoslovni dan, ki smo ga pričeli z učenci v predavalnici šole.
Za uvod smo jim predvajali kratek film o ravnanju Zemlje in kratek spot dveh dijakov ilirskobistriške gimanzije o pomenu zdrave prehrane, ki smo ga morali ponoviti in to je bil pravi uvod v obrazložitev: Kaj pomeni biodinamično obdelovanje zemlje? Kje je njen izvor? V čem se razlikuje od ostalih ekoloških metod? Nazadnje pa smo jim predstavili tudi Rudolfa Steinerja. Nasprotno od pričakovanega, so bili učenci zelo navdušeni. Odzvali so se s prisrčnim aplavzom.
Nato so se fantje in dekleta porazdelili po že prej pripravljenem programu v posamezne skupine in odšli veselo na delo.
Skupina, ki je ostala na šoli in na novo uredila šolski vrt, sva vodili jaz in ga. Marija Poljanec. Izbrali smo prostor pod drevesi in poleg kupa, kjer se zbira parkovni odpadni material, ki bo lahko kasneje osnova kompostniku. Najprej so učenci odkopali rušo, lepo razgrabili. Fantje so prinesli štiri že sestavljene grede, ki smo jih izdelali na šoli. Za osnovo smo jih najprej zapolnili z dračjem, nato pa z odkopano travno rušo. To smo poškropili s preparatom 500, da pospeši razkroj. Dodali smo zemljo in posadili rastline. Poleg gred smo naredili še majhen kup zemlje, kjer smo posadili bučke.
Druga skupina se je odpravila na Volarje, na ekološko kmetijo Marije Kavčič. Tam je skupina fantov naredila gnoj po Mariji Thun. Izdelava tega preparata traja nekaj več kot eno šolsko uro, kjer so se učenci z lopatanjem dobro razgibali. Za vrhunec pa je sledila še vožnja z novim traktorjem in na koncu posladek ter osvežilna pijača po truda polnem delu. Ko bo preparat dozorel – po približno 2 mesecih, ga bodo učenci smeli uporabiti v šolskem vrtu.
Tretja skupina je pri gospej Nadi Zuza zapolnila z že pripravljenim materialom visoko gredo, jo po biodinamiki poškropila in zasadila kar mešano, da bodo videli, kako se rastline prenašajo ali druga drugo spodrivajo in ali morda kaj potrebujejo?
Četrto skupino je vodila učiteljica Petra Vitez Costantini na njenem vrtu, skupaj z Milenko Kavčič – predsednico društva in Vlasto Rejec. Vrt so najprej poškropili s prepratom 500, zemljo so prekopali, jo ponovno poškropili in zasadili.
Peto skupino je vodila učiteljica Tanja Kavčič, ga. Maja Kristan in ga. Jožico Leban. Skupina nad Žabčami je izdelala kompostnik. Vprašanje v razmislek je bilo: Ali bananin olupek odvržemo na biodinamični kompostnik? Naučili so se, kako so včasih ljudje, ko niso imeli veliko orodja in še manj različnega materiala, uporabili svoje spretnosti. Kompostnik je zasnovan s pokončnimi leskovimi debelimi koli, ki so zabiti v teren, stene pa zapolnjujejo prepletene leskove veje. Kompostnik je sestavljen brez vijakov in žebljev.
Mislim, da so učenci vseh skupin dobili en dober začetni vpogled v praktični del biodinamike z različnih vidikov, za katere pa upam, da jih bodo znali združiti v celoto in se ob šolskem vrtičku o tem tudi pogovarjali.
Na koncu, nekateri že utrujeni, a vedre volje, ki je ni bilo moč prekriti, smo se zopet zbrali v šoli v večnamenskem prostoru, kjer nas je skupina učencev zeliščarjev pod vodstvom Nade Uršič in Janje Kragelj, pogostila z odlično zeliščno ‘frtajlo’. Domov smo odšli sproščeni, obogateni z novim znanjem, lepimi misli in polnim trebuščkom.
Upam, da smo nekatera stara izročila približali učencem in da bodo oni tisti, ki bodo uporabili tehnologijo, ki bo v pomoč tako človeku kot naravi.
Petra Drnovšček
