Šolska VRTilnica

OPIS PROJEKTA:

Vrtci in šole naj bi predstavljali prostor učenja, življenja in izkušenj. Otrokom, učencem in dijakom je potrebno zagotoviti, da si pridobijo znanja na temelju izkušenj, s pomočjo raziskovanja, poskusov ter preko praktičnega dela. Projekt Šolska VRTilnica tako omogoča velike možnosti za izvajanje različnih oblik aktivnosti v okviru rednega pouka (pouk v naravi) ali izven šolskih aktivnosti, kot koristno preživljanje prostega časa v zdravem okolju.
Šolski vrtovi lahko postanejo mesto za osvajanje novih znanj, veščin in navad, ki ostanejo za celo življenje. Na zanimiv in praktičen način lahko postopno uvajamo najmlajše v okoljsko vzgojo in izobraževanje.

CILJI:

Cilji in prednosti šolskih vrtov:

  • Otroci, učenci, dijaki se navajajo na potrpežljivost, sodelovanje, timsko delo, si pridobivajo nova znanja, spretnosti.
  • Otroci, učenci, dijaki si pridobijo nove spretnosti in znanja, ki so ključnega pomena za učinkovit trajnostni razvoj 21. stoletja.
  • Izkoristiti vrt za različne oblike in načine učenja.
  • Otroci, učenci, dijaki preživijo več časa v naravi.
  • Okolice vrtcev, šol, razredi bodo lepši, urejeni.
AKTIVNOSTI:

Šolski vrt je lahko različnih razsežnosti. Če nimate velikih površin, lahko začnete postopoma. Šolski vrt je lahko tudi na okenskih policah (škatle, zaboji, lončki), postavimo lahko večje zaboje ali zabojnike na igrišču ali dvorišču, vedno bolj so v uporabi tudi visoke grede.

AKTIVNOSTI  so primerne za vse starostne skupine:

  1. VRTCI
  2. OSNOVNA ŠOLA
  3. SREDNJA ŠOLA
  4. POSEBNA KATEGORIJA

IDEJE ZA AKTIVNOSTI:

  • Izdelajte si koledar opravil po mesecih ali vrtni koledar: datum zasaditve, pomembni dogodki …
  • V aktivnosti povabite starše, stare starše. Poskrbite za vrt tudi med poletnimi počitnicami (npr. vsakdo je odgovoren za vrt en teden …)
  • Spremljajte svoje vrtove s pomočjo fotografiranja, umetniških del, pesmi, o njem pišite v šolskih glasilih, na šolski spletni strani, za eko-kotiček …
  • Izvajajte učne vsebine na šolskem vrtu (spoznavanje delov rastlin, kaj potrebujejo rastline za rast, vrste zelenjave, začimb, uporaba, skrb za rastline …)

PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNA IZHODIŠČA ZA AKTIVNOSTI NA ŠOLSKEM VRTU:

Šolski vrt ima izjemno vzgojno-izobraževalno vrednost, še posebej kadar je smiselno zasnovan, estetsko urejen ter organizacijsko in tehnično dobro postavljen. Njegova velikost, podoba in organizacija so prilagojeni posamezni ustanovi, a temeljni namen ostaja enak: vključitev vrta kot sestavnega dela vzgojno-izobraževalnega procesa.

Šolski vrtovi naj predstavljajo podporo in nadgradnjo rednega pouka – kot eden izmed temeljev sodobnega izobraževanja, ki spodbuja aktivno vlogo otroka, učenca, dijaka. Otrok, učenec ali dijak na šolskem vrtu ni pasiven opazovalec, temveč dejaven udeleženec, ki razume namen in pomen svojega dela.

Vrt lahko postane učilnica na prostem, kjer mladi razvijajo praktična znanja, povezujejo se z naravo – virom njihove prehrane – ter se učijo osnov vrtnarjenja, skrbi za rastline in trajnostnega načina življenja. Skozi tovrstne aktivnosti se spodbuja interdisciplinarni pristop, saj se lahko vključijo različna predmetna področja:
naravoslovje in biologija (opazovanje rastlin, raziskovanje tal, vremena),
matematika (mera, količine, geometrija gredic),
umetnost (vizualna podoba vrta, ustvarjanje označevalnih tablic),
šport (gibanje na prostem, telesno delo),
– ter družboslovje (odnos do skupnosti in okolja).

Šolski vrt tako omogoča uresničevanje številnih vzgojno-izobraževalnih ciljev:

  • krepitev odgovornosti do okolja in živih bitij,
  • razvoj čuta za skupno dobro,
  • spodbujanje samostojnosti, vztrajnosti in sodelovanja,
  • navajanje na zdrav in aktiven življenjski slog.

Izkušnje iz številnih držav potrjujejo, da je mogoče šolske vrtove učinkovito vključiti v redni pouk. Ti predstavljajo posebna učna okolja, kjer lahko mladi:

  • preverjajo in poglabljajo svoje teoretično znanje,
  • izvajajo poskuse, raziskovanja in eksperimentiranja v naravi,
  • razvijajo kritično mišljenje in znanstveni pristop k učenju.

S šolskimi vrtovi tako krepimo tudi zanimanje za ekološko ozaveščenost in trajnostno ravnanje, kar je eden ključnih ciljev sodobne šole.

Nagradni natečaj

a) Šolski vrt skozi fotografijo:

razpisan je za 3 kategorije:

– KLASIČNI VRT

– VISOKE GREDE

– ZELIŠČNI VRT

Prispevke za natečaj oddate preko spletnega obrazca (v pripravi) do 5. junija 2026. V spletni obrazec lahko oddate največ 10 fotografij. V kolikor jih boste imeli več (ali boste imeli video), jih posredujte preko WeTransferja na info@ekosola.si.

b) Kam gre naš pridelek:

izbrali bomo najboljše aktivnosti, ki bodo prikazale, kako porabite pridelek s šolskega vrta (kaj ste skuhali, spekli, kako ste uporabili zelišča …).

Prispevke za natečaj oddate preko spletnega obrazca (v pripravi) do 5. junija 2026. V spletni obrazec lahko oddate največ 10 fotografij. V kolikor jih boste imeli več (ali boste imeli video), jih posredujte preko WeTransferja na info@ekosola.si.

NASTANEJO LAHKO RAZLIČNI VRTOVI:
  • Zelenjavni vrt
    Gojenje zelenjave, ki jo lahko uporabijo za šolska kosila ali pripravo juh (»jušni vrt«, »solatni vrt«, »pica vrt«).
  • Zeliščni in čajni vrt
    Učenci spoznajo zdravilne rastline, pripravljajo čaje in krepijo zavest o zdravem načinu življenja.
  • Mavrični umetniški vrt
    Barvno usklajen vrt, ki vključuje umetniške elemente (barvne zasaditve, ustvarjanje oblik, mozaiki).
  • Naravoslovno-raziskovalni vrt
    Vključuje »dinozavrov vrt«, »eksperimentalni vrt«, »nočni vrt« – spodbuja raziskovanje, poskuse in opazovanje naravnih pojavov.
  • Biodiverzitetni vrt
    Vrt, ki privablja opraševalce in ptice (»metuljev«, »ptičji« vrt) ter poudarja pomen biotske raznovrstnosti.
  • Kulturološko-zgodovinski vrt
    Rastline iz različnih kultur ali avtohtone slovenske sorte – učenje o kulturni dediščini in prehranski raznolikosti.
  • Igrivo-doživljajski vrt
    Vključuje elemente igre in domišljije (npr. koruzni labirint, sončnična utrdba, skrivališča).
PODPORNIK PROJEKTA
X