Hrana ni za tjavendan

KOLIKO HRANE ZAVRŽEMO VSAKO LETO? KJE NASTANE NAJVEČ ODPADNE HRANE? KAJ SE S TO HRANO ZGODI? ALI LAHKO KOLIČINO ODPADNE HRANE ZMANJŠAMO?

OPIS PROJEKTA:

Vabimo vas, da se pridružite projektu Hrana ni za tjavendan in ugotovite, ali je zavržena hrana problem tudi v vaši ustanovi. Spodbudite otroke, učence, dijake, zaposlene in starše k razmišljanju o socialnih, okoljskih in ekonomskih problemih, povezanih z zavrženo hrano.
Hrana, ki jo zavržemo, predstavlja zavrženo vodo, energijo in naravno bogastvo. Zato moramo iskati rešitve, da bo odpadkov čim manj – tudi na področju prehrane.

Cilji:

• Zmanjšati in preprečiti nastajanje zavržene hrane doma in v šoli.
• Spodbuditi praktično uporabo neporabljene hrane in prikazati pravilen način shranjevanja prehranskih izdelkov (kuharski mojster ni tisti, ki dobro kuha ter ustvarja veliko odpadkov, temveč tisti, ki premišljeno nakupuje in porabi vse sestavine).
• Pravilno reciklirati in odlagati ostanke hrane (kompostiranje in ločeno odlaganje v zabojnik za biološke odpadke).
• Povečati zavedanje o odgovornem ravnanju s hrano.
• Izobraževati o odgovornem ravnanju s hrano in zavrženo hrano.

Aktivnosti:

Z izvajanjem različnih aktivnosti na temo zmanjševanja zavržene hrane boste po korakih prišli do uporabnih rešitev na sistemski in ozaveščevalni ravni.
Za mentorje projekta je pripravljeno gradivo, v katerem so navedeni koraki dela, možne aktivnosti, primer dnevnika zavržene hrane ter nekateri predlogi za zasnovo izboljšav. Za vodje projektov, organizatorje prehrane in vodje šolskih kuhinj bomo pripravili tudi brezplačno delavnico.

KUHLIN DNEVNIK ZAVRŽENE HRANE