REKORDNO: Več kot 16.400 otrok je v projektu Hrana ni za tjavendan uspešno zmanjšalo količine odpadne hrane.
Letošnja sezona projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga v sodelovanju s podjetjem Lidl Slovenija izvajamo v programu Ekošola, je presegla lanskoletne vrhunske dosežke. Letos se je projektu pridružilo devet novih šol in 2.000 več otrok kot lani, skupno je bilo vanj vključenih 16.464 otrok iz 293 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ob podpori 1.650 mentorjev so z raznolikimi aktivnostmi količine odpadne hrane v povprečju zmanjšali za 32 %, nekateri celo za več kot 90 %. S številčno udeležbo in zavidljivimi rezultati so postavili nove rekorde, ob današnjem zaključku na Gradu Fužine pa so najuspešnejši za svoje delovanje prejeli nagrade in priznanja.
Hrana ni za tjavendan, projekt programa Ekošola in partnerja Lidla Slovenija, že deset let otroke, mladostnike, učitelje in starše ozavešča o zaskrbljujočih količinah odpadne hrane in ponuja rešitve za manj zavržkov. Namen projekta je dvigniti raven znanja o kakovostni, polnovredni prehrani, vse udeležence pa spodbujati k skrbnemu ravnanju s hrano ter pravilnemu recikliranju in odlaganju ostankov hrane.
»Že deset let v sklopu projekta izvajamo aktivnosti, kot sta merjenje količin odpadne hrane in ozaveščevalne akcije, s katerimi sodelujoče vzgojno-izobraževalne ustanove uspešno zmanjšujejo potencialne zavržke. Letos so vrtci, šole in srednje šole odpadno hrano v povprečju zmanjšali za tretjino, nekaterim jo je uspelo zmanjšati skoraj v celoti. S takšnimi uspehi vedno znova podiramo rekorde, hkrati pa se projektu vsako leto pridruži več ustanov, kar dokazuje, da se zavedajo težav, povezanih z odpadno hrano in da želijo ukrepati,« je izpostavil Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
Letošnja sezona presegla lanskoletne vrhunske dosežke in postavila nove rekorde
V letošnjem šolskem letu se je projektu pridružilo še dodatnih 78 vzgojno-izobraževalnih ustanov, s čimer so dosegli rekordno število udeležencev – pri projektu je namreč sodelovalo 2.000 več otrok in 717 več mentorjev kot lani. Med skupno 293 sodelujočimi ustanovami je bilo tudi devet šol, ki sicer niso vključene v program Ekošola, a projekt podpirajo in želijo mladim predstaviti aktivnosti za manj odpadne hrane.
Pri zmanjševanju količin odpadne hrane so bili letos v kategoriji vrtci in prva triada osnovnih šol (OŠ) najuspešnejši v Vrtcu pri OŠ Puconci; letos so v natečaju sodelovali prvič in navdušili z izdelavo slikovnega jedilnika in zemljevida ter z meritvami zavržkov hrane. V kategoriji druga in tretja triada OŠ je prvo mesto zasedla OŠ Drska iz Novega mesta, na kateri so skozi več let sodelovanja v projektu skoraj v celoti zmanjšali količino odpadne hrane, saj otroci pri kosilu dosledno vzamejo toliko, kot pojedo. V kategoriji šole s prilagojenim programom so zmago domov odnesli na OŠ Franceta Bevka Tolmin, na kateri ostanke od malice shranijo, učenci pa jo pojedo kasneje ali odnesejo domov. Med srednjimi šolami pa je bila najuspešnejša Srednja zdravstvena šola Ljubljana, na kateri je pri dejavnostih za zmanjšanje količin odpadne hrane sodelovalo kar 950 dijakov.
Deseta sezona v znamenju trajnostnega rojstnodnevnega praznovanja
Tema letošnje izvedbe projekta je bila trajnostno praznovanje rojstnega dne. Starejši otroci in mladostniki so sodelovali v likovno-grafičnem in literarnem natečaju »Trajnostni rojstni dan – brez zavržene hrane!«, kjer so prispevali nove ideje za manj odpadne hrane, najmlajši pa so s pomočjo dnevnika zavržene hrane gospe Kuhle in gospoda Polentnika skupaj s starši iskali rešitve za zmanjšanje količine zavržene hrane v domačem okolju.
Tudi tradicionalni natečaj Reciklirana kuharija, v okviru katerega vsako leto nastanejo okusni in preprosti recepti iz ostankov hrane, je bil letos v znamenju rojstnodnevnega praznovanja. Sodelujoči so pripravili recepte za jedi, ki jih postrežemo na rojstnodnevni zabavi, pri tem pa upoštevali, da je ena od sestavin živilo pred iztekom roka ali ostanek hrane, ki bi sicer romal v smeti. Skupaj z mentorji so ustvarili 239 inovativnih receptov, partnerja projekta pa sta nagradila 20 najboljših, ki so združeni v 9. izdaji knjižice Reciklirana kuharija.
V Lidlu Slovenija je problematika odpadne hrane eden od strateških trajnostnih ciljev
Lidl Slovenija se z upravljanjem odpadne hrane ukvarja že vrsto let in nenehno nadgrajuje procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane na sistemski ravni, hrano donirajo neposredno iz trgovin, krepijo ozaveščenost in spodbujajo razmislek ciljnih javnosti o pomenu preudarnega ravnanja s hrano.
»V imenu Lidla Slovenija čestitam vsem mentorjem, predvsem pa sodelujočim otrokom, učencem in dijakom, ki so se letos v rekordnem številu pridružili prizadevanjem za zmanjšanje odpadne hrane. S svojim razmišljanjem in ustvarjalnostjo v projektu Hrana ni za tjavendan nas spodbujajo, da skupaj ustvarjamo boljši svet. Lidl Slovenija že vrsto let izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin odpadne hrane; v podjetju smo optimizirali procese, presežno hrano doniramo humanitarnim organizacijam in ozaveščamo o odgovornem ravnanju s hrano, kar smo ob letošnjem slovenskem dnevu brez zavržene hrane nadgradili s kampanjo Zbudi svojo hranozavest,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Foto: Marko Pigac