12 000 slovenskih ekošolarjev in 1500 mentorjev je pet let raziskovalo biotsko raznovrstnost lokalnih habitatov
Raziskovalci biotske raznovrstnosti – slovenski ekošolarji, stari od pet do dvanajst let – so pet let s spoznavali in raziskovali bogato slovensko floro in favno ter ugotavljali, kako pozitivno vplivati nanjo ter jo ohranjati. Praktične aktivnosti in didaktične pripomočke projekta, ki ga je koordiniral program Ekošola, podprla pa fundacija Toyota Fund for Europe, so bila povzeta po gradivih organizacije Kew, Kraljevi botanični vrt iz Londona. Mladi so postali lokalni promotorji ohranjanja biotske raznovrstnosti, svoje znanje in pobude pa so širili med vrstniki v šolah in lokalni skupnosti. Skupaj so po slovenskih šolah in vrtcih izvedli več kot 500 aktivnosti.
Mednarodni projekt je potekal v skupaj 12 evropskih državah, zato so vnaprej pripravljena gradiva in pripomočke testirali in prilagajali v vsaki državi glede na lokalne posebnosti. Program Ekošola je tudi v Sloveniji kot pomoč mentorjev za izobraževanje otrok pripravil t. i. »identifikacijske ključe« za rastline in živali, ki so bili prilagojeni tistim, ki jih uporablja organizacija Kew v Velikem lovu na rastline.
| »Predlagava, da bi ohranjali čim več starih, domorodnih vrst rastlin in živali, ki so zdaj mogoče na robu preživetja, saj lahko z vestnim gospodarjenjem na travniku, v gozdu, celo na domačem vrtu, rešimo domorodne vrste živali in rastlin.« Sebastjan in Žan, OŠ Sveti Jurij, Rogaševci |
Od kartiranja rastlinskih in živalskih vrst do raziskovalnih pohodov ter sodelovanja z gozdarji in lovci
V vrtcih in šolah so na začetku projekta z anketo, prilagojeno starostni skupini otrok, preverili poznavanje in odnos do lokalne biodiverzitete. Posamezne skupine otrok in učencev so izbrale habitat za opazovanje ter izdelale zemljevide in makete opazovanih območij. Zabeležili so vrste živali in rastlin. Za tem so opazovali, kako letni čas in različni drugi dejavniki vplivajo na vrstno bogastvo ali število osebkov določene vrste rastline ali živali. Z ugotovitvami, risbami in fotografijami so dopolnjevali prvotno izdelane zemljevide in makete.
V projektu je v petih letih sodelovalo več kot 260 vrtcev in šol, 12000 otrok in 1500 učiteljev/mentorjev iz cele Slovenije. Pripravili in izvedli so več kot 500 različnih projektov, v katerih so spoznavali biotsko raznovrstnost rastlin in živali, njihovo povezanost, soodvisnost, pomen, dvigovali okoljsko zavest in uporabljali različne pristope k spoznavanju narave. Opazovali so različne habitate, likovno ustvarjali, sadili drevesa, postavljali ptičje krmilnice in netopirnice, skrbeli za žuželke s pravimi žuželčjimi hoteli, razvrščali živali in rastline v sisteme, proučevali različne življenjske kroge živali in rastlin, sodelovali z gozdarji in lovci ter se opravili na raziskovalne pohode z lupami.
V projektu je nastalo veliko zanimivih zgodb in dogodkov, zbrane so na povezavi https://slovenia.exposure.co/ (»exposure« je angl. izraz za ‘izpostaviti’).
V nadaljevanju predstavljamo misli ekošolarjev in ekošolark o biotski raznovrstnosti.
Kako o biotski raznovrstnosti razmišljajo ekošolarji in ekošolarke?
“ Kot vemo, ljudje nismo preveč skrbni do narave, kljub temu da nam narava nudi vse za življenje. Z intenzivnim kmetijstvom, množičnim turizmom, izsekavanjem gozdov, pljuč našega planeta, uničujemo nekaj, kar dela naš planet poseben – življenje. Skrbi naju, da bodo invazivne vrste, živali in rastline od drugod, v kratkem izkoreninile naše avtohtone vrste živali in rastlin. Sva mnenja, da se v kmetijstvu uporablja preveč škropiv in drugih preparatov, ki zmanjšujejo biotsko raznovrstnost. Zaradi kmetijstva je vedno manj naravnih travnikov in gozdov, ki jih izpodrivajo polja, pašniki, sadovnjaki, vinogradi …
Predlagava, da bi ohranjali čim več starih, domorodnih vrst rastlin in živali, ki so zdaj mogoče na robu preživetja, saj lahko z vestnim gospodarjenjem na travniku, v gozdu, celo na domačem vrtu rešimo nekaj domorodnih vrst živali in rastlin. Pa se bo še vseeno našel posameznik, ki bo kljub vsemu izrečenemu še vedno rekel: »Kaj se sploh lahko zgodi, saj kmetijstvo in druge dejavnosti prinašajo dobiček.«
Zaključila bova z besedami: »Na mladih svet stoji!« Saj verjameva, da lahko en nadobuden najstnik spremeni svet. Seveda ne čez noč, ampak s trdim delom in z vztrajnostjo mu morda nekega dne le uspe. ” Sebastjan in Žan, OŠ Sveti Jurij, Rogaševci
“Pojdimo v naravo in opazujmo njeno veličastnost, vendar poskrbimo, da ostane tako veličastna še naprej.” Filip, OŠ Vavta vas
“Na začetku človekovega vzpona je bil glavni razlog za izumiranje vrst neposredni lov, trenutno pa sta to rast človeške populacije in onesnaževanje. S poseganjem v okolje in uničevanjem obstoječih ekosistemov veliko živalim manjšamo življenjski prostor. Ljudje gradimo ceste in širimo naselja tudi tam, kjer morda živijo ogrožene vrste. Pred gradnjo bi se morali prepričati, da s postavitvijo novih objektov ne ogrožamo življenja drugih živih bitij. Moramo se zavedati, da s svojim nepremišljenim ravnanjem pravzaprav jamo kopljemo samemu sebi. Na primer če bi se pojavilo izumiranje opraševalcev, bi posledično začele izginjati tudi rastline, kar bi lahko bilo usodno za človeka.
Rdeči seznam. Ali bi sploh obstajal, če bi bilo nekaterim ljudem mar za okolje in bi, preden se odločijo za gradnjo, poskrbeli, da s tem ne ogrožamo česarkoli živega?
Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da se večina ljudi, kljub temu da organizacije, ki se borijo proti izumiranju vrst, ozaveščajo javnost o posledicah človekovih dejanj in predstavljajo mnoge možnosti za izboljšanje trenutnega stanja, na to ne ozira in še vedno ravna enako, brez da bi poskušali storiti nekaj dobrega za svoj planet.
Ljudje se bomo zamislili nad svojimi dejanji šele, ko bomo začutili posledice na lastni koži, vendar bo takrat že prepozno. Ne bi raje razmislili, preden vržemo kos plastike v morje, ali je to res potrebno? S spreminjanjem svojega ravnanja lahko koristimo Zemlji, enako vedenje pa lahko pripelje do izumrtja samega človeka. Presodite, kaj bi bilo boljše.” Lara, OŠ Vavta vas
Program Ekošola
→ Globalno. Program Ekošola je vodilni program Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo FEE International in največja mednarodna mreža otrok, mladih, vzgojiteljev ter učiteljev, ki okoljsko vzgojo in načela trajnostnega razvoja vključujejo v vsakodnevno delo in učenje. Je vodilni in najbolj razširjeni program vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj na svetu, saj vključuje več kot 21 milijonov otrok, milijon vzgojiteljev in učiteljev, več kot 50.000 ustanov v 72 državah na vseh celinah. UNESCO je FEE prepoznal kot vodilno organizacijo na svetu na področji hokoljske vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Več: https://www.ecoschools.global/
→ V Sloveniji v programu sodeluje več kot 130.000 otrok, učencev in dijakov ter 8.500 vzgojiteljev ali učiteljev (ekokoordinatorjev), mentorjev in projektnih vodij. V šolskem letu 2019/2020 je bilo vanj vključenih 717 ustanov (vrtcev, osnovnih in srednjih šol) iz vse Slovenije. Več: https://ekosola.si/.
Toyota Motor Europe
je ustanovila Toyotin sklad za Evropo, ki sodeluje z neprofitnimi organizacijami, ki z aktivnostmi v skupnostih podpirajo okolje, tehnično izobraževanje in varnost v cestnem prometu. Projekti, ki jih podpira Toyotin sklad za Evropo, so namenjeni ozaveščanju in ustvarjanju pozitivnih sprememb.
Kraljevi botanični vrtovi, Kew
je vodilni svetovni botanični vrt, njegovi strokovnjaki pa globalni vir znanja o rastlinskih vrstah. Ustvarili in razvili so gradiva za projekt Veliki lov na rastline (Great Plant Hunt), ki ga je ob 200. obletnici rojstva Charlesa Darwina naročila in financirala dobrodelna organizacija WellcomeTrust.
