ZAKLJUČIL SE JE PROJEKT HRANA NI ZA TJAVENDAN 2019/2020

Zaključna poročila smo prejeli iz 48 ustanov (10 vrtcev, 29 osnovnih šol, 5 srednjih šol in 4 ustanov z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami). V ustanovah, ki so oddala poročila, je v projektu Hrana ni za tjavendan sodelovalo 369 mentorjev in 5046 otrok, učencev ter dijakov.

Vsak dan v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah nahranijo preko 320.000 otrok, učencev in dijakov. V vrtcih in šolah se dnevno pripravi več kot 630.000 različnih prehranskih obrokov, na osnovi pripravljenih obrokov se za potrebe šolske prehrane v šolskem letu nabavi za več kot 110 milijonov EUR hrane. Za odvoz odpadne hrane naj bi šole in vrtci porabili tri do štiri milijone EUR letno. Tem stroškom pa je potrebno prišteti še stroške nabave, priprave, strežbe hrane, porabe energije in vode …

V današnjih časih proizvodnja hrane prispeva h globalnemu segrevanju bolj kot avtomobili, kamioni, letala in vlaki skupaj. Porabi 70 odstotkov sladke vode, ki zaradi pesticidov in gnojil, ki odtekajo vanjo, v veliki meri zmanjšuje njeno kakovost. Pospešuje izginjanje biotske raznovrstnosti in je glavno gonilo krčenja gozdov in opustošenja Zemlje. Vendar vsa hrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven ali negativen vpiv ima neka hrana na ljudi in na planet, je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in le nazadnje – kdo je imel od tega korist. Otroci, učenci in dijaki v projektu Hrana ni za tjavendan ugotavljajo tudi iz katerih živil je določena jed sestavljena in od kod prihaja hrana na njihovih krožnikih. Izvor živil v šoli primerjajo z izvorom živil doma. Prek dejavnosti se učijo, da ima že sam izbor hrane neposreden ali posreden vpliv na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje tako doma, kot po svetu …

Mentorji ste v letošnjem šolskem letu kljub izrednim razmeram uspeli ohraniti dobro voljo in svojo pozitivno naravnanost ter znanje širili med otroki, učenci in dijaki. Prav zaradi izredne situacije, smo projekt v letošnjem letu nekoliko priredili in se odločili, da ne izberemo zmagovalcev, temveč se bomo z z Lidlovo vrednostno kartico v višini 40 EUR zahvalili vsem 48 ustanovam, ki so svoja poročila oddale do roka. V teh razmerah ste namreč zmagovalci prav vsi.

Hvala vsem sodelujočim mentorjem, otrokom, učencem, dijakom in staršem, ki se trudite, da bi otroci spoznali, da hrana ni in ne sme biti odpadek. Da naša hrana ne raste na policah trgovin in ni nekaj samoumevnega, nekdo jo je moral namreč posaditi oziroma jo posejati, jo  negovati, jo pobrati z njive, odpeljati v trgovino ali tovarno, predelati, kupiti, prepeljati, skladiščiti, skuhati in postreči … Hrana, ki je morda danes nismo pojedli, lahko postane obrok naslednjega dne. Hrana ni za tjavendan!

 

Vabimo vas, da se nam v projektu Hrana ni za tjavendan pridružite tudi v prihodnjem letu.

X