Zavržena hrana povzroča 8 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu.
A nima vsa hrana enakega ogljičnega odtisa. Živila živalskega izvora porabijo mnogo več naravnih virov kot živila rastlinskega izvora. Imajo tudi večji negativen vpliv na okolje in puščajo veliko večji ogljični odtis. Kar tretjino vseh svetovnih obdelovalnih površin uporabljamo zgolj za pridelavo živalske krme. Mnogo večja je tudi poraba pitne vode. Manjši ogljični odtis ima sezonska in lokalno predelana hrana, ter hrana, ki ni pakirana, ovita v plastiko in aluminij.
Na leto Zemljani zavržemo več kot 1,3 milijarde ton živil, kar je tretjina vse pridelane hrane. V letu 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane. Od približno 139 tisoč ton zavržene hrane je bilo skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko s pravilnim odnosom do hrane zmanjšali. Med odpadki tako končna velika količina hrane, ki je nedotaknjena ali s še veljavnim rokom uporabe.
S pomočjo kalkulatorja CO2 se lotite tudi izračuna, koliko hrane zavržete mesečno in kolikšen je njen ogljični odtis.
Zavrženo hrano na šoli zbirate v sodčke, ki jih tedensko odpeljejo. Podatek o tem, kako velike sodčke za zbiranje organskih odpadkov imate ter koliko sodčkov mesečno odpeljejo in koliko kilogramov kuhinjskih odpadkov mesečno zavržete, imajo v šolski kuhinji.
ZAVRŽENA HRANA – LETAK
Za pomoč pri izpolnjevanju smo pripravili navodila za uporabo Kalkulatorja CO2.
Projekt EKOŠOLA MERI ODTIS CO2 je financiran s sredstvi Sklada za podnebne spremembe
“Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.”