GLOBE – GLOBALNO UČENJE IN OPAZOVANJE ZA DOBROBIT OKOLJA
Kaj je GLOBE? Zakaj je program pomemben? Katere meritve se izvajajo znotraj programa? Kakšno povezavo ima z ameriško agencijo NASA?
Opis projekta:
GLOBE je mednarodni program za opazovanje Zemlje, ki poteka pod okriljem ameriške agencije NASA. Združuje učence, učitelje in znanstvenike s skupnim poslanstvom: Spodbujati poučevanje in učenje o znanosti, izboljševati okoljsko pismenost in varovanje okolja ter spodbujati znanstvena odkritja.
- KDO in KJE? Po svetu v programu GLOBE sodeluje že 126 držav, v lanskem letu je bilo v programu aktivnih več kot 22.000 šol, več kot 30.000 učiteljev in več kot 560.000 učencev.
- KAJ? Aktivnosti v programu GLOBE so vezane na pet tematskih sklopov: atmosfera, hidrosfera, biosfera, pedosfera in Zemlja kot sistem.
Program s pomočjo jasnih protokolov (preizkušenih s strani številnih učiteljev in znanstvenikov po svetu) na eni strani vodi učitelje in učence vseh starosti pri opazovanju okolja ter zapisovanju opažanj in meritev, na drugi strani pa omogoča znanstvenikom črpanje in uporabo podatkov iz obsežne svetovne baze, ki jo učenci in učitelji soustvarjajo. Posebno privlačnost programu daje tudi povezanost z vesoljsko tehnologijo, saj lahko številne meritve primerjamo s podatki, ki jih izmerijo sateliti, na GLOBE dogodkih pa redno sodelujejo tudi NASINI znanstveniki in drugi strokovnjaki.
Namenjen je predvsem učencem druge in tretje triade ter dijakom in študentom.
Cilji:
- Izobraziti učitelje, da bodo postali GLOBE mentorji.
- Spoznati področja delovanja programa GLOBE.
- Seznaniti se s protokoli za izvajanje aktivnosti.
- Spoznati spletno aplikacijo za vpisovanje podatkov.
- Praktično preizkusiti protokole z učenci/dijaki.
AKTIVNOSTI:
a) Za učitelje:
– izobraževalne delavnice, kjer boste spoznali program in protokole, da boste postali GLOBE učitelji in se boste lahko kot šola in kot mentorji vpisali v GLOBE bazo podatkov;
– vodenje učencev/dijakov pri izvajanju meritev (med urami kemije, biologije, naravoslovja, pri izbirnih predmetih, kot interesna dejavnost, dan dejavnosti, aktivnosti za nadarjene …);
– mentoriranje učencev/dijakov v primeru predstavitve zanimive raziskave na letnem mednarodnem GLOBE srečanju (GLOBE Virtual Science).
b) za učence:
– izvajanje meritev (protokola), ki ga boste izbrali (merijo in zbirajo podatke, izvajajo laboratorijske analize);
– vnašanje podatkov meritev v GLOBE bazo;
– možnost sodelovanja na mednarodnem srečanju, kjer učenci/dijaki predstavljajo zanimive raziskave.
MERITVE IN ANALIZE, KI SE IZVAJAJO ZNOTRAJ POSEMEZNEGA PODROČJA:
1. Atmosfera
Preiskava atmosfere vključuje vidike vremena in podnebja, vključno s protokoli za merjenje temperature zraka in površine, preučevanje oblakov, padavin, merjenje relativne vlažnosti, zračnega tlaka, aerosole, vodno paro in ozon.
Z vzpostavitvijo lokalnih GLOBE vremenskih postaj udeleženci pomagajo zbirati dodatne vremenske podatke, da bi lažje razumeli več o mikroklimi, lokalnih učinkih, vremenu in podnebnih vzorcih o vsem svetu.
2. Hidrosfera
Področje hidrosfere se osredotoča na vodo in vodna telesa. Hidrološki protokoli vključujejo merjenje temperature vode, njeno prosojnost, pH vode, raztopljeni kisik, električno prevodnost, slanost, alkalnost, nitrate in beleženje o makronevretenčarjih, ki jih najdemo v vodi.
Znanstvene študije se v večini osredotočajo na večja vodna telesa. Zato so podatki, ki jih zbirajo GLOBE udeleženci na lokalnih potokih, močvirjih, ribnikih zelo pomembni in zagotavljajo podatke, ki jih sicer morda ne bi nikoli zbrali.
3. Biosfera
Pri raziskovanju zemeljskega pokrova GLOBE udeleženci razvrščajo vrsto pokrovnosti s pomočjo modificiriane UNESCOve modifikacije (MUC) in fotografirajo svoja območja, da na ta način pomagajo pri interpretaciji satelitskih posnetkov pokrovnosti tal in zagotavljajo natančnejše podatke o spremembi tal skozi čas. Protokoli vključujejo še merjenje količine biomase na posameznih travnikih, gozdovih in okolici.
4. Pedosfera
GLOBE udeleženci zbirajo podatke o temperaturi in vlažnosti tal ter o značilnostih, kot so: struktura, barva, nasipna gostota, gostota delcev, velikost delcev, pH tal. Obstaja tudi protokol, pri katerem merimo prepustnost tal za vodo.
Podatki, ki jih GLOBE udeleženci zbirajo o razmerah v tleh, se navezujejo na rastno dobo rastlin (fenologijo), na to, kaj raste na kopnem (pokrovnost tal), na temperaturo zraka, količino padavin in zračno vlažnost. Zaradi tega je to področje zelo pomembno za vsa druga preiskovalna GLOBE področja.
