30 let sprememb – 30 let navdiha: Ekošola že tri desetletja povezuje znanje, odgovornost in dejanja

30 let sprememb – 30 let navdiha: Ekošola že tri desetletja povezuje znanje, odgovornost in dejanja
Program Ekošola v Sloveniji letos praznuje 30 let delovanja. Jubilej smo 21. avgusta 2026 v Termah Čatež obeležili na konferenci koordinatorjev programa Ekošola pod geslom 30 let sprememb – 30 let navdiha. Srečanje je povezalo koordinatorje, učitelje, vzgojitelje, profesorje, ravnatelje, partnerje in številne druge, ki že tri desetletja soustvarjajo največjo nacionalno mrežo vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Posebna gostja jubilejnega dogodka je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Jubilejna konferenca ni bila le priložnost za praznovanje doseženega, temveč predvsem za pogled naprej – k novim generacijam, novim izzivom in vprašanju, kako lahko z znanjem, sodelovanjem in dejanji še naprej ustvarjamo trajnostne spremembe.

Tri desetletja programa Ekošola v Sloveniji

Program Ekošola se je v treh desetletjih razvil v široko in raznoliko skupnost vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov ter fakultet. Danes je vanj vključenih 755 vzgojno-izobraževalnih ustanov, od vrtca do fakultete, s čimer program predstavlja največjo nacionalno mrežo vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj.

V preteklem šolskem letu je v programu sodelovalo več kot 130.000 otrok in mladih ter več kot 8.000 vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev in drugih strokovnih delavcev, ki letno izvedejo več kot 5.000 različnih projektov in dejavnosti.

Toda zgodbe Ekošole ne določajo le številke. Njeno bistvo so ljudje, ki program vsakodnevno živijo in soustvarjajo.

Nacionalni koordinator programa Ekošola mag. Gregor Cerar je ob jubileju poudaril: »Ekošola smo ljudje. Ekošola ste vi.«

Kot je dejal, so prav vzgojitelji, učitelji, profesorji, ravnatelji, mentorji ter otroci in mladi tisti, ki že tri desetletja skrbijo, da okoljske in trajnostne vsebine ne ostajajo zgolj zapisane v dokumentih, temveč postajajo del vsakdanjega življenja. Slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove so jih udejanjale že v času, ko trajnostni razvoj še ni bil del vsakdanjega besednjaka, danes pa jih skozi pouk, raziskovanje, ustvarjanje in številne druge dejavnosti prenašajo v vsakodnevne odločitve otrok in mladih.

Nacionalni koordinator je izpostavil tudi eno ključnih značilnosti programa: »Ekošola ni projekt, ampak program in proces. Posamezni projekti in dejavnosti se začnejo in   končajo, Ekošola pa se nadaljuje – z novimi generacijami, izzivi in rešitvami.«

Prav ta kontinuiteta je ena največjih vrednosti programa. Vsaka ustanova sledi skupnemu okviru, hkrati pa svojo trajnostno zgodbo razvija na svoj način – glede na svoje okolje, potrebe, izzive ter ideje otrok, mladih in zaposlenih.

Predsednica republike: zelena zastava je znamenje skupnosti, ki je sprejela odgovornost

Poseben pečat jubilejnemu srečanju je dala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki se je v javnem pogovoru z nacionalnim koordinatorjem mag. Gregorjem Cerarjem dotaknila pomena izobraževanja, osebne odgovornosti, podnebnih sprememb, sodelovanja in vloge učiteljev pri oblikovanju prihodnjih generacij.

Ob 30-letnici je poudarila, da zelena zastava, ki jo prejmejo uspešne ustanove programa Ekošola, ni zgolj priznanje, ki plapola pred šolo ali vrtcem: »Je znamenje skupnosti, ki je sprejela odgovornost.«

Dodala je, da pomeni tudi obljubo otrokom, staršem in kraju, da okoljska načela ne bodo ostala samo zapisana na papirju, temveč bodo živela v ravnanju ljudi.

Predsednica se je posebej zahvalila vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem in mentorjem ter poudarila njihov velik vpliv na otroke in mlade: »Otrok morda pozabi marsikatero učno uro, ne pozabi pa učitelja, ki ga je naučil, da je vredno biti radoveden, odgovoren in da se svet lahko spremeni tudi zaradi njegovega ravnanja.«

Njeno sporočilo je bilo jasno: naloga izobraževanja ni samo posredovanje znanja. Učitelji in vzgojitelji pomagajo razvijati vrednote, kritično mišljenje, odgovornost, samozavest in pripravljenost za ukrepanje – kompetence, ki jih bodo mladi potrebovali pri soočanju z okoljskimi in družbenimi izzivi prihodnosti.

   »Podnebne spremembe niso namišljene, ampak so realnost«

Poudarila je, da mora imeti izobraževalni sistem pomembno vlogo pri seznanjanju mladih s spremembami v okolju in pri učenju, kako se z njihovimi posledicami spopadati. Ob tem je opozorila tudi na odgovornost posameznikov, držav in največjih svetovnih onesnaževalcev.

Poseben poziv pa je namenila prav učiteljem in vsem, ki vsak dan delajo z mladimi: »Iskrena hvala vsem učiteljem, ki prenašate znanje in mlade iz dneva v dan ozaveščate o pomenu boja proti podnebnim spremembam. Zapomnimo si misel Jane Goodall: vsak posameznik šteje, vsak lahko nekaj naredi, vsak lahko spremeni stvari na bolje. In jaz v to iskreno verjamem. Delajmo tako vsak dan, da bomo ohranili ta naš planet. Ne pozabimo – edini je, ki ga imamo. Planeta B ni.«

Njene besede se neposredno povezujejo z enim temeljnih izhodišč programa Ekošola: spremembe se začnejo pri posamezniku, njihova moč pa se poveča, ko se posamezniki povežejo, sodelujejo in svoje znanje pretvorijo v dejanja.

Od posamezne ideje do sprememb v skupnosti

V programu Ekošola se dobre zgodbe pogosto začnejo zelo preprosto – z idejo enega učitelja, mentorja, skupine otrok ali razreda. Pobuda lahko nato preraste meje učilnice, poveže celotno ustanovo, starše, lokalno skupnost, stroko ali gospodarstvo in postane zgled tudi drugim.

Prav zato je bil eden od osrednjih poudarkov pogovora predsednice in nacionalnega koordinatorja vprašanje, kako povezati pobude od spodaj navzgor s podporo vodstev, institucij in sistema. Za trajne spremembe je namreč potrebno oboje: zavzeti posamezniki, ki prepoznajo problem in predlagajo rešitev, ter okolje, ki jim omogoči, da idejo uresničijo in razvijejo.

Pri tem imajo pomembno vlogo tudi otroci in mladi. Ne smejo biti le naslovniki odločitev odraslih, temveč morajo dobiti priložnost, da razmišljajo, predlagajo rešitve, sodelujejo pri odločanju in spremembe tudi sami soustvarjajo.

Po poteh trajnostnih zgodb

Jubilejna konferenca zato ni bila zasnovana le kot niz nagovorov in predstavitev, temveč predvsem kot prostor aktivnega sodelovanja in izmenjave izkušenj.

V okviru programa »Po poteh trajnostnih zgodb« so udeleženci na stojnicah predstavljali številne primere dobrih praks iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov ter fakultet. Predstavljene dejavnosti so segale od ponovne uporabe, predelave tekstila in zmanjševanja odpadkov do šolskih vrtov, trajnostne prehrane, podnebnih aktivnosti, raziskovanja narave, biotske pestrosti, energije in trajnostne mobilnosti.

Prav takšne zgodbe po besedah nacionalnega koordinatorja najbolje pokažejo, kaj Ekošola v resnici je: »Mreža ljudi, ki ustvarja novo znanje, znanje spreminja v prakso in dobre prakse deli naprej.«

Udeleženci so imeli priložnost raziskovati dobre prakse, se povezovati, izmenjevati zamisli ter navdih za novo šolsko leto iskati neposredno pri kolegih.

Strokovno znanje, dobre prakse in pogled vodstev

Program jubilejne konference je bil vsebinsko zelo raznolik. Osrednje strokovno predavanje z naslovom »Okoljski pojmovnik za mlade« je pripravil prof. dr. Tomaž Grušovnik, sledila pa je okrogla miza »Vodstvo kot ključ do trajnostnih sprememb«, namenjena razmisleku o vlogi ravnateljev in vodstev pri vključevanju trajnosti v vzgojno-izobraževalni proces. Prisotni so bili A. Ledl, ravnatelj ŠC Celje – Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje; Š. Mujanović, ravnatelj Dijaškega doma Ivana Cankarja, B. Hren, vodja gozdne pedagogike Zavoda za gozdove Slovenije in dr. K. Pižorn, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Udeleženci so spoznavali tudi program dela, projekte, natečaje, dogodke in novosti za šolsko leto 2026/2027, ki bodo še naprej povezovali različna področja trajnostnega razvoja – od ohranjanja planeta, krožnega gospodarstva in podnebnih sprememb do energije, trajnostne mobilnosti, hrane, biotske pestrosti, vode in okolice šole.

Pomemben del konference so bile tudi podelitve priznanj in nagrad sodelujočim v različnih projektih programa Ekošola. Tako smo jubilej povezali z dosežki sedanjosti in hkrati odprli prostor za ideje prihodnosti.

Naslednjih 30 let se začenja danes

Trideset let programa Ekošola je pomemben mejnik. Je priložnost, da smo ponosni na prehojeno pot, na tisoče izvedenih dejavnosti in predvsem na generacije otrok, mladih ter strokovnih delavcev, ki so v teh letih soustvarjali trajnostne zgodbe po vsej Sloveniji.

A jubilej je hkrati začetek novega obdobja.

Izzivi, s katerimi se soočamo danes, niso enaki tistim pred tremi desetletji. Tudi prihodnost bo od nas zahtevala nova znanja, prilagajanje, ustvarjalnost in pogum. Nekaj pa ostaja enako: spremembe nastajajo tam, kjer se ljudje odločijo, da bodo nekaj naredili.

Mag. Gregor Cerar je svoj jubilejni nagovor zato sklenil s pogledom naprej: »Zato gremo skupaj naprej – v naslednjih 30 let in še dlje. Hvala za prehojeno in prihodnjo pot.«

Besede predsednice Republike Slovenije pa so temu dodale še jasno sporočilo osebne odgovornosti: »Vsak posameznik šteje, vsak lahko nekaj naredi, vsak lahko spremeni stvari na bolje.«

Prvih 30 let programa Ekošola je pokazalo, koliko lahko dosežemo, ko se znanje poveže z zavzetostjo, odgovornostjo in dejanji.

30 let sprememb. 30 let navdiha. In naslednjih 30 let se začenja danes.

»Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025«.

»Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU.«

X