Program Ekošola in Lidl Slovenija že sedmo leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. 12. novembra 2020 smo izvedli prvo spletno delavnico projekta Hrana ni za tjavendan, ki se jo je udeležilo kar 295 mentorjev.
Vsak običajen nekoronski dan v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah nahranite preko 320.000 otrok, učencev in dijakov. V vrtcih in šolah se dnevno pripravi več kot 630.000 različnih prehranskih obrokov, na osnovi pripravljenih obrokov se za potrebe šolske prehrane v šolskem letu nabavi za več kot 110 milijonov EUR hrane. Za odvoz odpadne hrane naj bi šole in vrtci porabili tri do štiri milijone EUR letno. Tem stroškom pa je potrebno prišteti še stroške nabave, priprave, strežbe hrane porabe energije in vode … Ker se pereče problematike zavržene hrane zavedate in ker želite, da so količine zavržene hrane vsako leto nižje, je prav, da o tem čim več javno govorimo in da predstavljamo primere dobre prakse ter ljudi, ki se na tem področju trudijo z izobraževanjem, ozaveščanjem, dobrodelnostjo, s sistemskimi rešitvami, pa tudi z lastnim zgledom.
Na spletni delavnici nas je najprej nagovorila pobudnica projekta Tina Cipot iz Lidla Slovenije. Kot eden večjih ponudnikov živilskih izdelkov v Sloveniji se v Lidlu zavedajo soodgovornosti pri upravljanju področja zavržene hrane, zato izvajajo tudi projekt Donirana hrana, v okviru katerega ljudem v stiski donirajo presežno hrano, ki ostaja v njihovih trgovinah po zaprtju. V zadnjih dveh letih so z omenjenim projektom količino hrane, ki bi zaradi preteka roka trajanja sicer šla v uničenje, zmanjšali kar za 390 ton.
Sledila je predstavitev poteka letošnjega projekta ter novosti. Tudi letos je razpisan natečaj Reciklirana kuharija, kjer bomo nagradili kar 20 receptov. Prav Reciklirana kuharija bo tema druge spletne delavnice, ki bo predvidoma decembra. Tretja spletna delavnica bo izvedena v januarju 2021 in bo posvečena Dnevu brez zavržene hrane (23. 4. 2021).
Vsebina projekta je objavljena na povezavi https://ekosola.si/hrana-ni-za-tjavendan-20-21/ , kjer so zapisana navodila za izvedbo projekta, navodila za natečaj Reciklirana kuharija, navodila za snemanje filmov ter opisi posebnosti letošnjega leta. Na voljo so gradiva, kjer so opisane različne dejavnosti, povezane z zmanjševanjem zavržene hrane. DNEVNIK ZAVRŽENE HRANE in GOSPA KUHLA vsebujeta niz dejavnosti, ki jih boste lahko uporabili pri delu na daljavo. Oba dnevnika imata tudi knjižico Z NAVODILI ZA MENTORJE, kjer so dejavnosti podrobneje predstavljene. Dodana vrednost pa so prav vaše dobre prakse, zato je to odličen vir idej in aktivnosti. Vodje projekta na ustanovi bo prejel na naslov šole tudi Kuhlin družinski dnevnik. Dnevnik zavržene hrane je na voljo tudi v spletni obliki, ki je objavljen na povezavi. Zaradi letošnje situacije smo se odločili, da vam bo dnevnik na voljo tudi na spletu. V tej obliki ga lahko posredujete učencem in tako imate že zanimiv nabor dejavnosti za petkov Tradicionalni zajtrk.
Predavateljica Sabina Čarman, blogerka Mami na vrtu je spregovorila o poti svoje družine v bolj trajnostno življenje s čim manj odpadki, pri čemer se je osredotočila na zmanjševanje zavržene hrane. Predstavila je, kako so se tega lotili v njeni družini in kako so se usmerili v bolj odgovorno življenje. Opisala je nekaj konkretnih aktivnosti, ki jih izvaja z otroki za zmanjševanje zavržene hrane, delila svoje ideje in kaj pravzaprav potrebujemo za izvedbo posamezne aktivnosti.
Predavanju je sledila predstavitev dobrih praks iz sodelujočih ustanov. Prof. Vlasta Vučinić nam je povedala in prikazala kako so zavrženo hrano zmanjšali na OŠ Ljudski vrt Ptuj, POŠ Grajena. Veliko zanimivih idej in dejavnosti mentorjev s te šole je predstavljenih tudi v samem gradivu Navodila za mentorje.
Na OŠ Brinje Grosuplje že vrsto let sodelujejo v projektu HNZT in so prava zakladnica idej. Z veseljem smo prisluhnili znanju in praksi pri delu z učenci, ki jo je predstavila prof. Marjetka Kolbl.